Kapilarni pojav je tesno povezan s pojavom vlaženja. Ko kapilarno cevko vstavimo v tekočino, se znotraj in zunaj cevke ustvari višinska razlika. Če lahko tekočina zmoči steno cevi, bo raven tekočine v cevi višja kot zunaj cevi in raven tekočine je konkavna. V nasprotnem primeru bo nivo tekočine v cevi nižji kot zunaj cevi, nivo tekočine pa je konveksen.
Kot primer vzemimo močenje (kot sta voda in steklena cev): Ker je oprijem večji od kohezije, je kontaktni kot 0 < 90 stopinj, zato je površina tekočine konkavna. Kontaktni kot se nanaša na kot med rezalno površino površine tekočine in trdno površino na robu površine, kjer se tekočina in trdna snov dotikata.
Zaradi konkavne površine je rezultanta sile površinske napetosti usmerjena navzgor, tako da se nivo tekočine v cevi dvigne do točke, ko je teža stebra tekočine dvignjenega dela enaka rezultanti sile površinske napetosti.
Kapilarni pojav je pogosto viden v vsakdanjem življenju, na primer, ko je en konec brisače potopljen v vodo, se bo njen zgornji del postopoma zmočil, učinek vpijanja vode pivskega papirja in izhlapevanje vode v zemlji.
